Divje jezero
Spoznaj globine jezera brez dna, ki so še vedno zavite v skrivnost
Nedeljski navdih za izlet
Divje jezero je eno izmed biserov slovenske naravne dediščine, ki se nahaja približno dva kilometra od mesta Idrija. Ob obrobju Črnovrške planote se pod prepadnimi stenami skriva najgloblje jezero v Sloveniji & Divje jezero.
Zanj je značilno, da je kompleksen naravni pojav: podzemna jama, eden največjih in najzanimivejših kraških izvirov v Sloveniji in skrivnostno jezero. Na njegov nastanek in oblikovanje so močno vplivali kraški procesi in tektonske sile. Neposredno nad jezerom se dviga prek 100 metrov visoka poraščena navpična stena iz krednega apnenca.
Na njej se lepo vidijo upognjene plasti, ki so sled davnih prelomov. Ob prelomu je nastala kraška jama, iz katere priteka voda, ki se zbira na godoviški planoti. Dno jezera se torej nadaljuje v potopljen jamski rov, ki sega do neraziskanih globin. Doslej so ga najbolj izkušeni in pogumni jamski potapljači raziskali do globine 160 metrov pod gladino in do dolžine 462 metrov. Niso se še prebili do skrivnostnega začetka, če se sploh kdaj bodo?
Trije raziskovalci so do tja morda prišli, a se od tam niso nikoli več vrnili.Znano je le, da je ta 120 metrov globoki sifon eden najglobljih v Sloveniji. Jezero je dolgo 65 metrov, široko 40 metrov in do sifona globoko 15 metrov. Običajno mirno jezero, s čudovito smaragdno zeleno gladino, skriva še številne skrivnosti. Ko je voda mirna in bistra, se vidi celo jamski vhod. Na višino vodne gladine vpliva količina vode, ki pod pritiskom izvira iz jame.
Ob močnem deževju se spremeni v pravi divji vodni zaklad, ko na sredini jezera iz dna udarijo ogromne količine vode s planote Črnega Vrha. Voda priteče kot gejzir in pod velikim pritiskom oblikuje do 60 centimetrov visok gobast klobuk. Dobesedno spominja na vrenje. Iz jezera izvira najkrajša slovenska reka Jezernica, dolga le 55 metrov. Voda iz Divjega jezera se po njej izliva v reko Idrijco tik pod Rakami.
Temperatura vode v jezeru je pozimi 7,5 stopinj, poleti na površju pa 17 stopinj. Odtok iz Divjega jezera ob suši lahko povsem presahne, po nevihti pa se lahko zgodi, da Idrijca nenadoma naraste. Takrat se del voda iz Idrijce prelije navzgor in ponikne v jezero. Okolico jezera naseljujejo številne rastlinske in živalske vrste. Na strmih in hladnih pobočjih uspeva alpska flora, na osončenih pobočjih pa toploljubne rastline.
V jezeru živijo potočne postrvi, v jamskem delu pa številne drobne podzemeljske živali in celo endemska človeška ribica – jezero je najsevernejši habitat človeške ribice. To območje je zaščiteno zaradi svoje bogate flore in favne, ki sta se razvili na tem izjemnem mestu. Tu so bile najdene edinstvene rastline zaradi redke kombinacije gora, ki obdajajo jezero in pogostih poplav, v času močnega deževja. Najdemo celo nekaj cvetov iz ledene dobe in tudi endemsko slovensko rastlino Primula Carniolica, ki cveti v drugi polovici aprila.
Divje jezero je pravi naravni spomenik in prvi slovenski muzej v naravi. Do jezera lahko pridemo direktno iz parkirišča, ki je urejeno tik pred stopnicami, lahko pa se do te prekrasne naravne zanimivosti podamo po naravoslovni učni poti, ki se prične bližje centru mesta Idrije. Pelje nas skozi raznovrstne gozdne združbe z bogatim podrastjem, mimo največjega jesena, dobovega drevoreda, studenčka s pitno vodo, vse do jezu in jame nad Kobilo. Do Divjega jezera nas vodi pot čez zelo zanimivi viseči most.
Obisk je primeren tudi za družinski izlet z otroci, saj nam pot ob Rakah nudi nezahteven sprehod. Le na začetku se nekoliko povzpne, nato pa poteka skoraj dva kilometra in pol po ravnem. Pot je zanimiva v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Običajno ljudje za obiskizkoristijo lepo sončno vreme in občudujejo njegovo smaragdno zeleno gladino. Vendar ime je dobilo prav zaradi tega, ker se ob večji količini padavin njegova čudovita podoba drastično spremeni. Iz laboda v divjega račka. Priporočamo obisk Divjega jezera po deževju, kajti to bo tisto pravo doživetje. 🙂
Avtor: Margerita Simčič
Fotografije: photo.ambro
