»Orientalski ples je našel mene!«
Strastna ljubiteljica plesa Vzhoda v Sloveniji je zagotovo Ksenija Visket.
Poznana je kot učiteljica orientalskega plesa v njeni Hiši Zahir v Mariboru.
Vendar ni samo to, še posebej je zaljubljena v življenje samo, srčna in
kreativna plesalka, med drugim koreografinja ter nadvse karizmatična ženska.
Osebni slogan: Življenje ti podari točno toliko, kolikor potrebuješ, zato
bodi vedno hvaležen!
Ksenija kdaj se vi počutite uspešno?
Uspeh je povezan s samopodobo, z zaupanjem vase in v svoje delo. Jaz osebno se počutim uspešno (če pogledamo iz plesnega zornega kota), kadar mi uspe izpeljati dobro plesno sezono, da se moje tečajnice veliko naučijo in so zadovoljne s pridobljenim znanjem. Uspešno se počutim vsakič, ko se uspem naučiti novo koreografijo. Namreč sem človek, ki je težko kopija nekoga drugega in s tem je posledično povezano tudi to, da se nerada učim koreografije na pamet. Osebno pa mislim, da sem uspešna, ko zvečer v miru zaspim, spočijem misli in telo in si napolnim baterije za novi dan. Sigurno pa je definicija uspeha odvisna od vsakega
posameznika in od pričakovanj, ki jih ima do sebe in do okolice. Jaz sodim med ljudi, ki so bolj skromni, zato je tudi moje videnje sebe zadovoljno in se vidim kot uspešno!
Ste ljubiteljica plesa in svojo plesno pot ste pričeli kot plesalka sodobnega plesa in šov plesa. Po daljšem plesnem premoru pa ste postali navdušeni nad orientalskim plesom. Zakaj ste izbrali ravno to plesno zvrst?
Ljudje bi morali veliko več plesati in predvsem ženske bi morale več plesati. Ples je zakon za žensko telo. Bogati nas na različnih nivojih in nam daje eno drugačno lepoto in drugačno gibanje. Škoda, da naš šolski sistem ne podpira več plesanja in spoznavanja različnih stilov plesa v šolah. Mislim, da ga nisem izbrala jaz, orientalski ples je našel mene!!!
Orientalski ples je čudovita plesna zvrst, ki slavi ženskost, žensko energijo, lepoto in milino. V bistvu sem se srečala s to zvrstjo dokaj pozno in me je res v celoti prevzela, to je bila ljubezen na prvi gib. Za vsako zvrst plesa potrebuješ trening, znanje in določene veščine, tukaj pa mislim, da smo v prednosti »malenkost zrelejše ženske«, ki dajemo orientalskemu plesu malenkost drugačno lepoto in prinašamo v ples ne samo golo tehniko, ampak veliko čustvene in zrelostne inteligence.
Vaš hobi ukvarjanja s plesom je del nepogrešljivega vsakdanjika, je vaš način izražanja sebe in pomemben vidik življenja. Ljudje vas pogosto opišejo kot profesionalko trebušnega plesa, se bi s tem strinjali?
V bistvu ne maram ravno poimenovanja profesionalna plesalka. Zame je pretežko in premalo spoštovano. Vse preveč se to poimenovanje v današnjem času izrablja za
pridobivanje slave in »všečkov« na internetnih omrežjih. Če že moram, potem bom raje rekla, da sem polovička, saj s srcem in dušo plešem od 17.00 ure dalje. Do 16.00 ure sem namreč v redni službi – v pisarni in pridno delam v finančno računovodskem sektorju. Zato mi je sproščanje po službi, še tako pomembno.
Nam lahko malce na kratko orišete zgodovino tega plesa, kaj predstavlja?
Na kratko bo to zelo težko, se bom pa potrudila, da podam osnovne informacije.
Rada bi poudarila, da je pravilnejši izraz od trebušnega plesa zagotovo orientalski ples ali Raqs Sahrki – ples Vzhoda. Saj nakazuje področje, od koder ples izvira, ne pa del telesa. (trebušni ples). ORIENTALSKI PLES je več kot plesanje s trebuhom!
Podobno kot s katerimkoli drugim plesom, ki ima folklorno poreklo, je izvor orientalskega plesa neznan. Oziroma obstaja več teorij:
– Ena teorija pravi, da so trebušni ples originalno plesale ženske za ženske v Severni
Afriki, kot ritual, ki obkroža rojevanje.
– Naslednja teorija pravi, da ima orientalski ples korenine v starih Arabskih plemenskih religijah kot ples boginji plodnosti.
– Tretja teorija pravi, da so ta ples vedno plesali za zabavo. Plesali so ga tako moški
kot ženske ob različnih priložnostih prazničnega značaja ter doma.
Te teorije imajo nekaj podlage, nobene pa se ne moremo dokazati kot pravi izvor
orientalskega plesa. Veliko bolj je verjetno, da so vsi ti faktorji prispevali k razvoju
orientalskega plesa. V tej obliki se je orientalski ples obdržal do začetka 19. stoletja, ko so na Bližnji vzhod začeli prihajati Evropejci. Pod njihovim vplivom in s selitvijo narodov, se je orientalski ples (kot eksotičen, mističen, erotičen ples), širil po svetu, se razvijal, spreminjal in se iz zaprtih prostorov preselil v javnost, na velike odre in v oblike, kot ga poznamo in plešemo danes.
Kako dolgo pa se že profesionalno ukvarjate z njim?
V orientalskem plesu (kot plesalka) sem polnoletna – letos polnim 18 let. Kot učiteljica pa … hmmm … skoraj polnoletna (17 let).
Že nekaj časa uspešno vodite Hišo Zahir v Mariboru. Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?
Ja, ta moja Hiša Zahir in te moje ljube plesalke, so moj največji navdih. Zaradi njih hodim na seminarje, se izobražujem in jim predajam znanje! Uživam v ustvarjanju
plesnih predstav, uživam pri pisanju priprav za tečaje, ki jih z največjo pozornostjo
prilagajam skupinam in tako držim nivo skupinskega znanja in tako skupaj rastemo.
Ko plešete in pripovedujete o vašem plesu, kar žarite. Ali greste kdaj obiskat »orientalsko kulturo«?
Seveda, če le gre, z možem vsako leto odpotujeva nekam »ven« iz Slovenije …
Zadnja leta je moja »orientalska« destinacija Maroko, kjer imam svojo učiteljico Aichoin ja, ta Maroko ima zame prav posebno mesto v srcu. No, ne samo zame, moj mož je postal pravi strokovnjak za potovanja po Maroku. Namreč, potujeva z lokalnimi avtobusi in vlaki in spoznavama to čudovito državo in njihovo kulturo ter seveda plesno izročilo, ki je zelo bogato. Upam, da ga kmalu spet obiščeva.
S katerimi izzivi ste se vi soočali še čisto na začetku svoje kariere?
Največ izzivov – kar se tiče samega stila plesa. Predvsem s stereotipi o razgaljenih
ženskah, ki migajo z boki in trebuhom. Meni je to bil samo signal, kako majhni in
nevedni smo. Mogoče je tudi to razlog, da sem se podala na pot raziskovanja
orientalskega plesa in orientalske kulture.
Veliko je bilo tudi zavisti in veliko ampak res veliko, pa je bilo odrekanja. Moj mož mi
je na začetku, rekel: »Prvih pet let bo zelo težko, drugih pet let se bova navadila,
tretjih pet leh bo že malo lažje, po petnajstih letih pa bova zadihala!« In točno tako je.
Sedaj že dihava.
Konec I.dela.
Avtor: Andreja M.
