Intervju s Sašo Einsiedler II. Del

Kot ste že napisali – radi živite. Kako še ohranjate svojo motivacijo?

Imam svoje cilje in misel na to, da pridem do njih, me žene naprej. Moja motivacija pa ni zunanje pogojena, temveč me poganja moja notranjost in to je ključno za radostno napredovanje.

Ali imate kakšne posebne dnevne rituale, navade?

Zjutraj, ko se zbudim, se v mislih zahvalim za življenje in si zaželim lep dan. Potem pijem toplo vodo, včasih z malo limone ali soli in naredim energijske vaje za telo ter malo joge. Zajtrkujem, kave skorajda ne pijem več, nato še grem v kopalnico in sem pripravljena.

Pazim tudi, da zvečer ne grem spat prepozno in da pred spanjem ne gledam kakšnega groznega filma. Sploh bolj malo gledam televizijo, saj vse, kar me zanima, najdem na spletu.

V poslovnem svetu ste se naučili, da je potrebno jasno postavljati meje ter jih spoštovati. Kako se počutite kot ženska v poslovnem svetu?

Kaj pa vem … Včasih je to prednost, drugič spet slabost. Nekaj časa sem ugotavljala, da imajo nekateri moški raje moške za poslovne partnerje in da jim plačajo več, kot nam, ženskam. Drugič spet se mi zdi, da nekatere ženske raje najamejo npr. coachinjo, ki je tudi ženska, ker jo lažje razume. No, mislim pa, da sem zdaj v fazi, ko sem se prenehala spraševati, kako je z moškimi in ženskami v poslu. 

Če komu bolj ustreza moški, naj sodeluje z moškim. Če komu bolj ustreza ženska, super. Jaz v vsakem primeru dam vse od sebe in verjamem oz. vem, da delam dobro. Sem se pa naučila, da moram bolj jasno postavljati meje in jih spoštovati najprej sama, potem jih tudi drugi.

Imate veliko družino, ste mama petim otrokom, trem krasnim hčeram in dvema sinovoma. Na kakšen način uspešno združujete svojo karierno pot z družino?

Saj, to je verjetno ta razlika med moškimi in ženskami v poslu. Jaz nimam samo posla. Žal se je zgodilo, da sem poleg materinske vloge morala prevzeti tudi vlogo »skrbnika in dobavitelja denarja«, torej več vlog, ki so včasih zelo, zelo različne. In jasno mi je tudi, da bi lahko bila še boljša mama, jasno mi je, da bi lahko naredila v poslu tisočkrat več, lahko bi, lahko bi … Ampak je tako, kot je in sem zadovoljna, ker sem se vsaj prenehala sekirati oz. ne čutim krivde, če ni vse popolno. To je pa že zelo veliko! 

Uspešno ste se soočali z izzivi na partnerskem področju. Kako ste premagovali tovrstne situacije?

Oh, ni bilo lahko, tisti, ki se je kdaj razhajal in imel otroke ve, da je to ena težjih stvari v življenju. Sama danes vem, da sem imela eno ključno težavo: nisem se dovolj cenila in imela rada. Mislila sem, da si moram s svojimi dejanji nekako zaslužiti ljubezen. Seveda, danes je to drugače. 

Danes mi je jasno, da ti za to, da bi lahko bil ljubljen, ni potrebno ničesar narediti, da samo si, to je vse. Takšne preizkušnje so zelo dragocene, če se uspeš iz njih česa naučiti. Predvsem pa odpustiti sebi in partnerju, s katerim sta šla narazen. To je ključ za življenje naprej.

Kaj je vam v življenju najpomembnejše?

Po vseh mojih izkušnjah vem nekaj: najbolj mi je pomembno to, da si upam poslušati sebe. Še vedno me zanese in se preglasim, ampak to plačam takoj – me že telo opozori zelo hitro. Zatorej, če slišim sebe, je vedno vse natanko tako, kot mora biti.