Mi vsi smo vesolje in nismo le “normalni”
temveč smo fenomenalni
Veliko potujete, izobražujete, izvajate coachinge, pišete, raziskujete. Katerim dejavnostim v svoji karieri pa posvečate največ časa?
Večino svojega časa namenjam ustvarjanju vsebin, nato delu s študenti in veliko časa namenjam tudi osebnemu izobraževanju in osebnostnemu razvoju. Na eni strani notranjemu, duhovnemu delu: svojemu osebnemu in duhovnemu razvoju, skozi duhovna potovanja, skozi različna obdobja globokega notranjega potovanja.
Na drugi strani pa bi rada izvedela veliko novih stvari, še posebej recimo, me zanimajo stvari o novem digitalnem trženju in stvari, ki so res zabavne zame in moje sledilce. In potem se rada ukvarjam še s strateškim načrtovanjem, to je isto nekaj, kar mi je všeč, in pri samem delu rada poučujem študente, ustvarjam vsebine in zelo rada sem mentorica ženskam, ki so pri meni končale študij intuitiven uspeh, da jih naučim, kako opravljati svoje duševne posle, svoja spletna podjetja in resnično delati nekaj, kar imajo radi iz srca, ter da so izjemno plačane za to.
Kako pa se motivirate ob vsem vašem delu, zanimanjih in različnih dejavnostih, s katerimi se ukvarjate?
No, motivira me dejstvo, da verjamem, da vedno obstaja še nekaj, kar je boljše in neraziskano in da se resnično sprašujem, kaj ima vesolje še vedno fenomenalno zame, in ko si dam to priložnost, vem, da bom vedno lahko dala veliko več drugim. Motivira me tudi, da v ljudeh prebudim tisti del, da začnejo iskati odgovore v sebi, jih zelo konkretno in praktično naučim, kako najti odgovore v sebi in kako okrog sebe ustvariti, kar hočejo okoli sebe.
Prosim, pojasnite bralkam vašo fenomenalno misel:
»… da smo mi vsi vesolje in da nismo normalni, ampak da smo fenomenalni.«
Absolutno drži, in to na splošno o vsem tem hermetičnem znanju, od koder izhajajo vse te stvari, ki jih danes metafizično poznamo, npr. zakon privlačnosti in vse druge stvari. Obstaja ena osnovna predpostavka, da je kakor zgoraj tudi spodaj in da je pravzaprav to, kar pravijo, zgoraj kot v vesolju – da smo ljudje sami to mikrovesolje, torej vesolje v malem, in vedno sem se spraševala, ali gre samo za kakšno poezijo ali je mogoče nekaj resničnega v tem reku. Mislim, v resničnem smislu: kaj to konkretno pomeni? In zato sem magistrirala iz fiziologije človeškega telesa in vse to
je bilo popolnoma fenomenalno odkritje, spomnim se, ko sem prvič odkrila knjigo dr. Tonyja Naderja in videla presek možgan in da so možgani v svojem prerezu resnično videti kot sončni sistem, sem se popolnoma poglobila v to. Toda ta moja misel dejansko pomeni: »… da vse, kar vidimo, obstaja od zunaj, majhno, srednje, veliko, obstaja v nas in da ideja v meni, da se poskušamo v katero koli normo vklopiti, biti normalen, ustrezati neki normi, nekemu okolju in upoštevati nekatere norme, je tisto, kar nas najbolj ovira in ko si damo svobodo, da nismo
normalni, da nismo v normi, da je to največja osvoboditev, ker takrat se ne poskušamo več spraviti v nekaj, da bi bili nekdo, ampak razumemo, da že smo fenomenalni, in po tej miselnosti samo iščemo, v čem smo fenomenalni.«
Kako pa izgleda vaše jutro?
No, lahko je različno, ampak samo prebujanje in obdobje po prebujanju sta skoraj vedno enaka. Preden se zbudim, si vzamem trenutek, da se zavedam, da sem v tem prehodnem stanju zavesti, da se zbudim in včasih pustim, da ta spoznanja pridejo k meni in včasih, če imam recimo določeno stvar, ki jo želim rešiti, zastavim vprašanje in so stvari tako fenomenalne: tako lahko v prehodnih stanjih zavesti, ko gremo spat in ko se zbudimo, od zunaj dobimo neposredne odgovore. Nisem nekako takšen fenomenalen tip, ko grem spat, ker zelo rada spim in nekako takoj zaspim, zato pa
zjutraj, preden odprem oči ali samo prenesem ta videnja, ali če imam določeno vprašanje, postavim vprašanje in opazujem, kako se ta postopek dogaja, pri tem ne odprem oči, da karkoli videnega ne bi pozabila. Saj veste, kaj se zgodi, ko takoj odprete oči, in pozabite sanje. Po tem grem nekajkrat skozi vse videno in doživeto, si zapomnim, se zahvalim, želim čutiti hvaležnost za malenkosti, kot so: za ljubko blazino, ker sem dobro spala ali ker je udobna pižama, lahko pomeni kar koli, samo ali preprosto včasih rečem hvala, hvala, hvala samo to, da dejansko začutim tistoenergijo pretoka, potem pa večinoma pijem vodo in grem zapisovat videnja v dnevnik, da mi ne bi izginila. To in potem kakor kdaj, včasih najprej meditiram, včasih pa spijem kavo s soprogom, ali pa najprej spijem kavo s soprogom nato pa meditiram in vedno naredim nekakšne energijske vaje, tako se začne moj dan.
Kako uspešno povezujete svojo karierno pot z družino?
No, moja družina sta moj mož in moja hči. Moj mož Aleksandar in moja hči Kalina, ki je zdaj stara 25 let. No, z možem dejansko delava skupaj in potujeva povsod skupaj in zame je bil pogoj številka ena, da je en velik del mojega namena in tisto, kar me osrečuje to, da sem s svojim soprogom. Tako sem organizirala delo, da greva lahko povsod skupaj – na konference, na razna potovanja, veliko potujemo, naša hči Kalina pa je … že od malih nog smo jo peljali povsod, zato je že pri 25-ih letih obiskala številne države in je resnična popotnica, seveda pa gre z nama ali sama.
Veliko dekle je že, vendar se veliko družimo na skupnih potovanjih, ona pa dela videje, jih oblikuje, zato veliko sodeluje z nami, zato nekako preživimo veliko časa v teh lepih stvareh, na teh potovanjih in v skupnem delu in seveda v vseh drugih stvareh.
Kako se vi spopadate s stresnimi situacijami?Večino časa sem res v stresnih situacijah.
Že leta se ukvarjam s temi tehnikami energetske psihologije in tudi v meni, kot v nekomu drugemu, je želja, da bi včasih segla, da bi vzela kakšno zdravilo ali kaj drugega, tudi da bi tekla … �� Vendar jaz vedno uporabljam te tehnike energetske psihologije in lahko rešim stvari neverjetno
hitro. Tako so zame postale del mojega življenja in mogoče v globljem smislu, so postale tisto, kar je zame najpomembnejše v življenju, to je tisto globoko prepričanje, da vse deluje na nas in da je ljubezen najpomembnejša sila v vsem, da smo tu, da postanemo, če ne razsvetljeni, pa vsaj čim bolj razsvetljeni, da skozi nas preide čim več svetlobe in na koncu je vsak izziv – izziv za več ljubezni. Obstaja tista čudovita knjiga, imenovana Ljubezen (Love), v kateri avtorica pravi, da je vsak izziv poziv k več ljubezni. In če se z njim soočite skozi ljubezen, bo izginil in v resnici, dokler ne boste sami poklicali po več ljubezni, se bodo ti izzivi pojavljali.
Kakšen je vaš recept za uspeh?
Predvsem pogum, da smo nežni do sebe, navdih in pogum za to samonežnost, kajti nežnost zahteva pogum, grobost in nestrpnost ne zahtevata poguma in tako nas nekako okrog nas (drugi, okolje) naučijo, da pozabimo nase, zatiramo sebe in svoje potrebe in da se moramo v ta normalen svet, bolj ali manj, nenehno prilagajati. Toda nežnost do sebe je, da se nikoli ne pustimo v nobeni situaciji in smo vedno pristni do sebe, kar je naša prva prioriteta, to nam daje priložnost, da imamo večjo samozavest in samorazumevanje: kdo smo, navodila zase, kaj nas dela žive, kaj je naš namen in seveda spet ta nežnost, in ko se podpremo, nam bo to spet dalo to jasnost in tisto
samozavest, da lahko uspemo v marsičem in imamo zaupanje vase.
Zakaj se ljudje bojijo in kako se zlahka spoprijeti s strahovi?
Preprosto zato, ker bi rekel kot nekdo, ki je magistriral iz fiziologije: naši možgani so tako strukturirani, da je naš prvi del možganov, ki se razvije, in najstarejši del možganov tisti del, ki je povezan s strahovi, povezani s sistemom preživetja, in potem gre za limbični čustveni del in na koncu najmlajši del, je praktično možganskaskorja in te visoke kognitivne funkcije. Toda vse je dejansko narejeno tako, da deluje za nas, imamo strahove, ker so strahovi način, kako biti pozoren in preživeti. Pa, zdaj je zame vse to lepo, ko se naučimo, čemu kaj služi, in ko razumemo, da so vsa
čustva v redu in da je strah tudi tisti del, ki je v redu, kar nam služi, da bomo pozorni. Ljudje pa si strah pogosto napačno razlagajo, ta strah v večini primerov ne pomeni, kot si ljudje to razlagajo: ustavi se in ne hodi tja – ker se bodo naši možgani na vse resne in nove situacije odzvali s strahom, se ustavili, ker so jim preprosto neznane in tisti del možganov, dejansko želi, da smo prepričani in bolj ali manj želi ohraniti status quo.
In zato, ko začutimo strah, svojim študentom pravzaprav rečem, če greš v kaj novega in ne čutiš nobenega strahu in neke napetosti, navdušenja, verjetno ne počneš resnega raztezanja in česa res novega. Strah je torej takrat, ko razumemo, da je strah običajen del, na primer svetilka v avtu, ko sveti za olje ali gorivo, pomeni to, kar moraš storiti, zato greš in natočiš gorivo tudi s strahom.
Jaz delam tehniko za strah s tehniko energetske psihologije večinoma čez ledvični
poldnevnik. Samo strah nam sam govori, da gremo v nekaj novega, toda strah pred strahom, da
so nadaljnje naše zgodbe, ki jih razvijamo na njem, je nezdrav in, recimo, tapkanje prvega ledvičnega poldnevnika pod ključnico nam služi, da se pogovorimo s tem strahom pred strahom in dejansko vidimo, za kaj gre, in ko se enkrat naučimo to delati, potem ne bomo več poskušali voziti avtomobila s pritiskom na plin in dali bencina in dodajanje plina na istem mestu, ampak se bomo naučili spustiti ročno zavoro in šli tja, kamor želimo, preprosto in udobno.
Po mojem mnenju: kaj ločuje uspešnega od neuspešnega in srečnega od nesrečnega ter zdravega od nezdravega, bogatega od ne vem kaj je to, verjetno revnega …
… je v bistvu v tem, koliko ljudi lahko prepušča svetlobo skozi sebe, koliko lahko spusti ljubezen skozi sebe, morda se to v določenem delu sliši abstraktno, v bistvu pa je tako, da bi ga lahko preprosto prevedli, ali smo bolj osredotočeni na to, proti čemu smo, ali smo osredotočeni na to, za kar smo!
– Osredotočajte se na to, kar si želite in občutite ob tem čim več ljubezni. Torej, bistvo ljudi je vedno enako, osredotočiti se je potrebno na to, kaj želimo, kdo smo, kakšne darove imamo, kakšen je naš namen, to pomeni, da se osredotočimo na svoj »nekaj« (željo, cilj, vizijo) To je tisto, kar dejansko naredi razliko med enimi in drugemi. Temu pravim, da je vse v ljudeh, zato pravim, da se imenuje knjiga Energijska psihologija: naučite svoje energije, da delajo za vas, ker je bistvo energije
neuničljivo in naša energija tako kot ne moremo ne dihati, ne moremo dolgo in ne moremo da ne razmišljamo, naša energija lahko deluje za nas ali proti nam, uspešni in bolj zdravi ljudje so tisti, ki so se naučili, kako jim energija deluje zanje.
Ste mednarodna profesionalna astrologinja. Vsak človek ima po vaše svoj lasten življenjski namen. Kako ga lahko prepoznamo pri sebi?
Naš namen je tisti del, ki ga prepoznamo v tretjem očesu med obrvmi, kot eno vizijo, kot en klic duše, kot nekaj, kar smo tukaj poklicani, vendar se odpre, ko zmoremo slediti najprej energiji in znakom iz druge čakre, da uspemo razbrati vsakdanje znake, to, kar nas dela žive, kar nas osrečuje, kar nas navdihuje in da se vsaj malo po malo, resnično vsaj malo po malo vse bolj premikamo v to smer. Kajti zanimivo je seveda to, da ni tako v logičnem umu – tukaj je, ampak to je potovanje, kjer naredimo en korak, nato drugi, včasih vidimo le majhen del ceste, včasih večjega,
vendar ves čas, ko smo pogumni, čedalje bolj čutimo, da nam morda v glavi, logičnem umu, ni vse jasno, vendar se počutimo bolj žive, počutimo se srečne, izpolnjene in hodimo po tem delu. Torej bi tukaj gotovo rekla, da začnemo s stvarmi, dejanji, delom, vsem, kar nas enostavno veseli.
Tehnika, ki jo najpogosteje uporabljam za doseganje ciljev?
Po navadi uporabljam dve stvari, in to je meditacija, najpogosteje pa v kombinaciji z meditacijo tudi tehnike energetske psihologije. Za določen dan pomeni samo prilagoditev svojega energijskega sistema in meditacija mi v resnici najprej pomaga, da vstopim v polje tišine, nato pa, ko grem ven iz meditacije, da … Na najbolj konkreten način iščem vse žive odgovore, kakšno ponudbo naj dam letos, kaj me navdihuje, za koliko ljudi to naredim, kakšna je cena, v katerem delu leta, ali je tu ali v tujini … Torej imam zelo, zelo konkretna vprašanja in resnično delam v tej zvezi z
vesoljem.
Imate kakšen nasvet za bralke?
Vsekakor, da se obrnejo vase, se naučijo, kako narediti, da energije delujejo zanje inod tega dalje samo še bolj vaditi, vedeti, da vse vesolje vedno, vedno in vedno deluje le za nas. In če je za dobro energetsko namestitev potrebno eno prepričanje, je, da nam vesolje resnično vedno pomaga in deluje za nas in da je najbolje, da seobrnemo, dojamemo, kaj je naš življenjski namen, in vse okoli njega organiziramo.
Leo lahko spremljaš:
Spletna stran: www.leaimsiragic.com
FB: https://www.facebook.com/leaimsiragic/
Instagram: https://www.instagram.com/drleaimsiragic/
Avtor: Andreja M.