Intervju z dr. Veroniko Podgoršek II. DEL
Kaj vas ob vsem vašem delu motivira in kako ohranjate svojo motivacijo za vse vaše projekte?
Motivacije kot take ne potrebujem. To preprosto sem jaz. Ideje se rojevajo v moji glavi in ensničiti. Moram pisati, moram povedati, kar imam povedati … mora iti ven iz glave, sicer bi me razneslo.
Kako pa pričnete svoj dan, imate kakšne posebne rituale?
Ja, vsako jutro se prva in malo bolj zgodaj vstanem in skuham kavo za sebe in moža, ki jo spijeva v postelji. Prav vsako jutro. Tako imava čas, da v miru malo poklepetava, se počasi vstaneva in pripraviva zajtrk. Potem pa gremo vsak na svoj konec . Imamo pa vsak večer oziroma pozno popoldne tudi skupno večerjo, da vsi skupaj za mizo poklepetamo.
Ste žena in mama štirim otrokom. Na kakšen način uspešno združujete svojo karierno pot z družino?
Mislim, da je tukaj najbolj pomembna struktura časa in pa zastavljene prioritete v življenju. Vsekakor pa tudi dobro partnerstvo! Ne smem pa niti pozabiti na ljudi, ki so okoli naju in vsak prispeva delček svojega življenja in časa, da nama ob usklajevanju različnih obveznostih pomaga … seveda pa si tega tudi sami želijo, ker jih to izpopolnjuje.
Kako pa se vi soočate s stresnimi situacijami v življenju?
Sprememb se ne bojim, čeprav so marsikdaj lahko tudi zelo težke in boleče. V bistvu sem borka. Borim se. Kljub temu, da me nekaj lahko pobije, se vrnem. Vstanem. Vedno znova in znova. Vprašam se, kaj hočem? Kaj je moj namen? Bom dovolila, da mi nekaj ali nekdo to prepreči? Ne … zato pa, vstani in naredi!
Rečem si: »Povej, kar imaš povedati, naredi, kar imaš za narediti! To je tvoje življenje! To je tvoj čas!«
Spremembe so pa seveda prisotne tudi pri meni. Če ne bi bile, ne bi bilo v redu. Ne bi bila tu, kjer danes sem. In tukaj, mi je dobro in všeč. Veronika danes in Veronika pri 20-ih je velika razlika. Spreminjam tisto, kar je za spremeniti, ker ni dobro ali ni več dobro in ohranjam tisto, kar je za ohranjati in je dobro.
Kaj je za vas v življenju najpomembnejše?
Dober partnerski odnos, otroci, delo, prosti čas. Združitev vsega tega v celoto, ki deluje.
Kakšen pa je vaš recept za uspeh, za vse ženske, ki si želijo sprememb na svoji poti?
Zavedati se je potrebno, da ne boš nikoli všeč vsem. Dosti žensk namreč ravno ta misel ali želja odvrne od korakov dalje. Strah jih je bolečine, ki nastopi ob negativnih ljudeh, komentarjih, spotikanju … pa vendar, če pomislimo globlje so vedno na nek način prisotni. Že v vrtcu te zbadajo kakšno ‘grdo’ oblekico imaš … in to se ne neha niti, ko smo že hudičevo ‘odrasli’ ljudje. Na tebi je ali boš uresničeval svojo pot ali ne. Zavedati se je potrebno, da vsak dobi svoje zaveznike. Tudi skrajneži jo . In vi ste tam za svojo skupino! Ne zgubljajte energije in časa za pridobivanje tistih, ki jih ne marate, ker so lahko slabonamerni, zavistni ali zgolj drugače misleči in pripadajo drugi skupini! Ne pozabimo pa, da je dobro namerna kritika vredna ogromno. Zaradi teh se izboljšujemo, rastemo in si širimo obzorje.
Ste imeli morda kakšnega vzornika?
Hm, veste, da ne. Res sledim sama sebi in puščam si, da dela moja domišljija. To je moje življenje in pod njega se bom podpisala sama. Zakaj? Ker je moje. V bližnje odnose veliko dam, veliko vlagam, kar mi moji dragi povedo, ovrednotijo, in to želim tudi nazaj. Toliko kot dam.
Kako ste vi osebno preživljali čas samoizolacije?
Seveda smo se morali glede na to, da smo sedaj vsi stalno doma organizirati. Čas za učenje, čas za delo, čas za druženje, čas za igro, čas za pripravo hrane in obed, čas za pospravljanje in seveda čas za biti čisto sam s seboj.
»Vsak ima dela toliko kolikor si ga bo našel. Vedno lahko najdemo tudi nekaj novega v danih razmerah. Tako je vedno v življenju.«
Ste več kot strokovnjakinja na področju medosebnih odnosov.
Kakšen je vaš nasvet za ohranjanje in grajenje dobrih odnosov v »korona razmerah«?
Vsekakor je vedno in povsod najbolj pomembna komunikacija. Dobra, iskrena komunikacija najprej s samim seboj in nato z drugim/i. Dajmo se drug drugemu spoznati v vsej paleti čutenj in misli. Tudi odnosi, ki so bili že prej v krizi pa imajo v teh razmerah možnost in priložnost za odpiranje in predelavo preteklih zamer.
Lahko si na primer dva povesta, kako sta takrat videla določeno nastalo situacijo. Kako sta čutila. Ker sta jo drugače. In skušata razumeti drug drugega v drugačnem videnju, razumevanju, v drugačnih občutjih. Lahko najdeta torej razumevanje in nov način delovanja za naprej.
V nasprotnem primeru bo posameznik tonil še bolj in bo oddaljenost še večja in globlja. Lahko bo prišlo do razveze. Morda bi moralo do nje priti že mnogo let nazaj. Tudi zato, ker bo marsikdo prevrednotil svoje dotedanje življenje in prišel do sklepa, kaj oziroma česa si želi in česa (več) ne.
Avtor: Andreja M.
