”Rastemo s tem, ko pomagamo rasti drugim.” 
Ples ob drogu je lahko čista eleganca ter umetnost in na drugi strani zahtevna
športna disciplina, kar dokazuje Maja Pirc. Maja je tista profesionalka, ki je lastnica
in inštruktorica plesa Pole dance studio M Kranj. Tovrsten ples je tudi zelo nevaren,
saj je lahko veliko zdrsov, prisotni so žulji in tudi nekaj modric. Z veliko vaje in s
strastjo do plesa pa Maja navdihuje in poučuje pripadnice lepšega spola. Vse bolj pa
se nad tovrstno vadbo navdušujejo tudi moški, v Sloveniji jih je že precej in nekaj od
teh trenirajo v Pole dance studiu.
Zaupajte nam, kakšna pa je vaša osebna definicija uspeha?
Po mojem mnenju uspeh pomeni, v življenju početi tisto kar te veseli. Pretvoriti svojo strast v delo, je nekaj neprecenljivega. Uspešno se počutim, ko s svojim delom uspem navdihniti ljudi okoli sebe.
Razpoznavni ste po svojem plesu ob drogu. Kdaj ste se navdušili nad njim in zakaj?
Nad plesom ob drogu sem se navdušila pred približno 9-imi leti. Že vse življenje se ukvarjam
z različnimi športi, ko pa sem se srečala s tovrstno vadbo, sem se v Pole dance enostavno
zaljubila, lahko govorim kar o obsesiji. 
Navdihnila me je predvsem popolna kombinacija
plesa, akrobatike in gimnastike.
Ples ob drogu še vedno nekateri posamezniki etiketirajo in stigmatizirajo v povezavi s
striptizom, mu dajejo pridih erotike. Ste se kdaj soočali s tovrstnimi predsodki? Kako ste jih
sprejemali?
Predsodki so bili vedno prisotni in po vsej verjetnosti še dolgo bodo. Vendar se vedno bolj
uspešno borimo proti stereotipom in kljub temu, da je pole dance že nekaj časa nazaj postal
svetovno priznana športna disciplina. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Sama se iskreno
nikoli nisem kaj dosti ukvarjala s komentarji okolice. Verjetno je to tudi eden izmed razlogov,
zakaj sem danes tu, kjer sem.
Uspešno vodite svoj pole dance studio M, kjer navdušujete z eleganco plesa. Kako vi definirate ples ob drogu: je to zgolj ples, umetnost ali šport …?
Tako je, svoj studio uspešno vodim že skoraj 6 let.
Ples ob drogu je v prvi vrsti šport/akrobatika. Šele, ko osvojiš določene elemente, jih lahko začneš povezovati v neko celoto-koreografijo. Tu pa se pole dance potem deli na različne zvrsti. Nekateri prisegajo pri sami akrobatski izvedbi, spet drugi tej akrobatiki dodajajo prvine plesa. Ko uspeš vse to povezati v celoto, pa lahko rečeš da je pole dance umetnost. Skratka ples ob drogu je vse v enem -šport, ples in umetnost.
Kaj vas navdihuje pri vašem delu?
Moja največja inspiracija so moji učenci. Predajanje znanja je ena mojih največjih strasti. Ko vidim njihov napredek in zadovoljstvo po končanem treningu, je moje srce polno. Neprecenljiv občutek je, ko vidiš, da se posameznik tudi sam začne zavedati svoje rasti, pa naj bo to samozavest ali fizični izgled.
S katerimi izzivi ste se soočali še čisto na začetku svoje kariere?
Največji korak je bila odločitev – pustiti faks in odpreti svoj studio. Čas je bil pravi, tako sem čutila. Glede na to, da je Kranj malo mesto, sem se morala posledično zavedati, da zna biti zanimanje za takrat še ne toliko poznan šport, zelo majhno. Moj cilj takrat je bil ljudem razbiti stereotipe, predstaviti ples ob drogu kot šport in v posamezniku (predvsem ženski populaciji) prebuditi zanimanje za tovrstno vadbo.
Kako ste jih premagali?
Izzive si vzamem kot del celotnega procesa. Premagujem jih tako, da gledam preko njih in stremim k svojemu končnemu cilju. Na srečo sem ravno zadosti flegmatika in me težko kaj iztiri, še posebej, ko vem, kaj želim. Neomajno sem verjela v svoje sanje in v svoje delo. Pozitivno naravnane misli so definitivno ključ do premagovanja ovir in doseganja ciljev.
Resnično radi počnete to, kar delate, v tem uživate. Kako pa ohranjate svojo motivacijo?
Največja motivacija je to, da je moj hobi tudi moje delo. Tega ne bi želela zamenjati za nič na svetu. Seveda pridejo dnevi, ko mi je vse odveč, ampak se hitro zavem, kako srečna sem lahko, da sem dosegla to kar sem in grem vedno dalje.
Motivacijo ohranjam vsakodnevno tako, da stremim k nenehnemu razvijanju in nadgrajevanju, tako sebe kot svojega studia. Vedno razmišljam o novih projektih, povezovanju na poslovnem področju, delavnicah v tujini, iskanju novih inspiracij … Všeč mi je občutek produktivnosti, ter ko lahko s ponosom pogledaš na ustvarjeno – to je največja motivacija.
Kako ste jih premagali?
Izzive si vzamem kot del celotnega procesa. Premagujem jih tako, da gledam preko njih in stremim k svojemu končnemu cilju. Na srečo sem ravno zadosti flegmatika in me težko kaj iztiri, še posebej, ko vem, kaj želim. Neomajno sem verjela v svoje sanje in v svoje delo. Pozitivno naravnane misli so definitivno ključ do premagovanja ovir in doseganja ciljev.
Resnično radi počnete to, kar delate, v tem uživate. Kako pa ohranjate svojo motivacijo?
Največja motivacija je to, da je moj hobi tudi moje delo. Tega ne bi želela zamenjati za nič na svetu. Seveda pridejo dnevi, ko mi je vse odveč, ampak se hitro zavem, kako srečna sem lahko, da sem dosegla to kar sem in grem vedno dalje.
Motivacijo ohranjam vsakodnevno tako, da stremim k nenehnemu razvijanju in nadgrajevanju, tako sebe kot svojega studia. Vedno razmišljam o novih projektih, povezovanju na poslovnem področju, delavnicah v tujini, iskanju novih inspiracij … Všeč mi je občutek produktivnosti, ter ko lahko s ponosom pogledaš na ustvarjeno – to je največja motivacija.
Kako zgleda vaše jutro?
Jutra so težka, še posebej pozimi. Ko vstanem, najprej pomislim na hrano … Torej – najprej
zajtrk, potem pa skodelica ali dve turške kave, ter čista tišina. Po tem se dan lahko začne.
Kaj je za vas v življenju najpomembnejše?
Najpomembnejše je najti svojo lastno srečo in s tem svojo izpolnjenost. Moja definicija sreče
je imeti ob sebi ljudi, ki jim je mar za tebe, ki te spoštujejo, podpirajo, so ob tebi v dobrem in
v slabem. Imeti ob sebi ljudi, ki jim lahko zaupaš.
Kaj svetujete ženskam na njihovi karierni poti?
Moj nasvet je, če si nekaj zares želiš in če v to verjameš z vsem svojim bitjem, si že na pol poti
do uspeha. Če verjameš v nekaj, kar počneš, potem vloži v to ves svoj čas in energijo in
verjemi, da se bo obrestovalo. Pozitivno naravnane misli so definitivno ključ do uspeha.
Kakšen je vaš recept za uspeh?
Verjemi vase.
Kaj je najbolj »neumna & nora stvar«, ki ste jo storili v življenju?
Definitivno nekaj, česar ne bi delila z javnostjo haha. Eden izmed norih podvigov med drugimi je prijava na resničnostni šov Survivor.
Kaj ste se iz nje naučili?
Po vrnitvi s Filipinov, sem spremenila marsikateri svoj pogled na svet in na doživljanje določenih situacij. Spoznala sam, da imamo “polno rit vsega” in da nikoli ni resnično hudo, vse dokler imamo pitno vodo, kaj za pod zob in streho nad glavo. Za vse ostalo – škoda živcev.
Če bi še lahko enkrat šli skozi svojo začetno življenjsko pot: bi kaj spremenili? In zakaj da oz. ne?
Ne. Vse, kar sem v življenju doživela, me danes na nek način definira. Ne bi spremenila ničesar, saj sem se na svoji poti tudi marsičesa naučila.
Leto 2020 bo na nek poseben način nam vsem ostalo v spominu za vedno. Kako pa vi doživljate ta čas drugačnosti in sprememb?
Ni vse tako črno kot se zdi. Odvisno, kako gledaš na trenutno dogajanje. Lahko se jeziš in iščeš krivce za nastalo situacijo, spremeniti tako ali tako ne moreš ničesar, zato mislim, da je ta čas namenjen ponovnemu zbližanju samim s sabo. Ker imamo manj obveznosti, ter več časa zase, je priložnost idealna, da se spomnimo: kdo smo in kaj nas zares osrečuje.
Kaj se lahko iz epidemije pozitivnega naučimo?
Naredimo nekaj za sebe, tudi ko nismo zaprti med štirimi stenami. To potrebujemo. Vzemimo si čas za rekreacijo, skuhajmo kaj dobrega, ustvarjajmo … Tudi, ko ta situacija mine. Vzemimo si čas za prijatelje in večkrat kam odpotujmo. Ne dopustimo si, da nas pogoltne tempo današnjega časa.
Avtor: Andreja M.
