Marta Turk je mentorica s srcem in podjetnica v pravem pomenu besede: od ideje do razvoja. Ljubiteljica rdeče barve, organizatorka vsakoletnega edinstvenega dogodka 500 podjetnic ter podpornica ženskam na poti v podjetništvo. Hvala Marta, za vaš navdih, motivacijo in spodbudo na poti podjetništva 🙂
Draga Marta, že vrsto let se ukvarjate s podporo ženskam na poti v podjetništvo in mentorstvom na tej poti. Kako se je začela ta ljubezen?
S podporo ženskam na poti v podjetništvo se ukvarjam že več deset let. Začelo se je tako, da sem ustanovila podjetje, ker sem imela tri majhne otroke, moža, ki je delal na terenu in mamo in taščo, ki sta bili obe še v službi. Varstva za otroke ni bilo (vrtci so bili takrat zeloo zasedeni), moja služba v centralni redakciji časopisa Delo pa je bila v glavnem popoldan pa tudi ob sobotah in kakšno nedeljo, ker se dnevni časopis dela popoldne za naslednji dan.
Ker moje ideje, da bi se časopisna hiša dogovorila z bližnjim vrtcem, da bi deloval tudi popoldne in ob sobotah za otroke naših zaposlenih, moj takratni šef ni vzel resno, pravzaprav je rekel, da nisva podpisala pogodbe, da bom imela tri otroke, sem se odločila, da grem »na svoje«: dopoldne bom mama in gospodinja, pozno popoldne in zvečer pa bom podjetnica. In tako je tudi bilo. Otroci so sčasoma prerasli otroški vrtec, pa tudi osnovno šolo, podjetje pa se je razvijalo.
Podjetništvo je bilo takrat v pionirski fazi, ni nas bilo veliko, sploh pa ne žensk, pa smo se začele povezovati in izmenjevati izkušnje, o tem, kako smo rešile kakšno od vsakdanjih podjetniških težav. Takrat sem začela izdajati tudi časopis Barometer, ki je bil prvi zasebni časopis za mala podjetja. V njem smo vsakič predstavili po eno podjetnico in njeno dejavnost. To je bilo sporočilo tudi drugim, da se da.
Kmalu sem začela podobne vsebine predstavljati tudi na Radiu Glas Ljubljane. Kar sedem let sem v živo vodila redno četrtkovo oddajo Poslovni Barometer. S pomočjo pokroviteljev sem zakupila dve uri radijskega etra na teden in glas o podjetništvu in njegovih izzivih se je slišal, do koder so se širili valovi RGL. To je bila edina oddaja o podjetništvu za podjetnike v tistem času. Zdaj imajo podobno oddajo z enakim imenom na radiu Univox. Podjetnice smo se srečevale v klubu in prišle smo do zamisli, da poiščemo in predstavimo najuspešnejšo podjetnico tistega leta.
To so bili zanimivi časi, saj smo se vsi učili podjetništva in spoznavali tržna pravila. Prve nagrajenke so se predstavile na Brdu pri Kranju, Naš gost je bil takrat dr. Drnovšek, ki takrat še ni bil predsednik, z nami v partnerstvu pa je bila tudi revija Naša žena. Že naslednji izbor podjetnice leta je bil v Unionu v Ljubljani, slovesne podelitve pa se je nenapovedano udeležila kar cela vlada. Zmanjkalo nam je prostora za vse goste in morali smo kar precej improvizirati.
Ampak nagrade smo podelili in kar nekaj takrat nagrajenih podjetnic je kasneje prevzelo tudi pomembne funkcije v vladi, na slovenskem podjetniškem skladu, v Uradu za enake možnosti itd, v občinskih svetih. Prav ponosna sem, da smo že takrat zaznali v posameznicah njihove potenciale!
Ali imate svoj slogan, pravila?
Imam troje pravil, ki so se mi neštetokrat potrdila v praksi:
- PRVO je, da se vse da, če se hoče, kar ni isto kot trditev, da ni nič nemogočega.
- DRUGO pravilo je, zaupaj ljudem, vendar se zanesi predvsem nase. Kadarkoli namreč delegiraš naloge sodelavcem in kooperantom, se je treba vseeno prepričati, da bodo stvari opravljene tako, kot pričakuje naročnik in predvsem kot meniš ti sama, da bo prav. Na ta način razvijaš svojo osebno blagovno znamko, ki ljudi prepriča, da si zanesljiv partner in izvajalec in da tvoja beseda velja.
- TRETJE pravilo je povezano z idejami v povezavi z dejavnostjo ali novimi rešitvami, ki se ti ves čas porajajo v glavi, pa ni rečeno, da so hitro izvedljive, lahko tudi, da niso izvedljive. In prav v zvezi z idejami, sem spoznala, da nobena ideja, pa če mi je bila še tako všeč, nima vrednosti, če je nisem bila sposobna sama ali pa s svojo ekipo, izvesti v doglednem času. Torej ideja res ni vse, ampak brez ideje tudi ne gre.
Žensko podjetništvo, rdeča barva, navdih, motivacija in spodbuda so prispodobe za vas
Družinsko podjetje je rastlo, kakšno leto po ustanovitvi se mi je pridružil tudi mož, za katerega lahko rečem, pa ne le v šali, da je pravi feminist. Čeprav ima izrazito moški poklic, deluje v moški družbi in vendar me je ves čas podpiral pri mojih aktivnostih, da podpiram ženske na poti v ekonomsko samostojnost, spremljal me je na mnogih mednarodnih konferencah in spoznaval tudi druga poslovna okolja, kjer se je oblikovalo žensko podjetništvo.
Kaj vam pomenijo pojmi podjetnost, biti podjeten ali podjetnica in podjetje kot gospodarska oblika?
Zelo pomembno se mi zdi poudariti, da je treba razumeti pojme kot so podjetnost, podjetništvo, podjetje, podjetnik oz. podjetnica in da pri tem ne smemo biti površni.
Podjetnost je namreč lastnost posameznika, ki mu ne dovoli, da bi bil samo opazovalec, temveč vidi možnosti in priložnosti za spremembe in izboljšave.
Podjeten ni le tisti, ki ustanovi podjetje, temveč je lahko podjeten tudi človek, ki dela v šolstvu, v znanosti, v javnem sektorju, v socialnem podjetništvu. Podjetnost ne pomeni nujno finančnega profita, pomeni pa povezovanje različnih skupin in virov, pomeni spremembe na boljše za družbo, pomeni aktivacijo teh virov.
Podjetje je gospodarska oblika, v kateri posameznik – ustanovitelj s partnerji, sodelavci, zaposlenimi – izvaja dejavnost, ustvarja delovna mesta, pridobiva dohodek. Podjetništvo pa je preprosto rečeno način življenja. Prepričana sem, da se vsi podjetniki in podjetnice strinjajo s tem.
In kdo je podjetnik oz. podjetnica?
To je človek, ki vloži svoje ideje, svoj čas, osebna sredstva, prihranke, material, stroje v gospodarsko dejavnost, vodi to podjetje na dnevni bazi in pri tem prevzema vsa s tem povezana predvsem finančna tveganja. To je dolgotrajen proces, in ves vloženi čas ni vedno in takoj poplačan, je pa zadovoljstvo, ko se čez leta ozreš nazaj na prehojeno pot, na spoznanja in vse nauke, ki si jih na tej poti pridobil/a.
Ste mentorica s srcem, pionirka podjetništva v Sloveniji ter zlasti strokovnjakinja za žensko podjetništvo in govorka na številnih mednarodnih konferencah. Kaj pa vas pri vašem delu najbolj motivira in navdihuje?
Včasih preprosto ne vem, zakaj me tako pokliče vprašanje ženskega podjetništva. Vzroki so gotovo v spoznanjih iz otroštva: moja babica je pripovedovala o težkih letih vojne, ki jih je preživela sama spetimi otroki, brez moža, ki so ga odpeljali v Dachau. Teh let se je spominjala tudi moja mama, ki je konec vojne doživljala kot mladinka, ki je predvsem z delavnostjo dosegla svoje cilje.
Njena otroška in mlada leta so bila polna strahu, vojnih grozot, groženj in potem izgradnje. Človek, predvsem pa ženska, si je morala v teh časih izgraditi trdnost in neodvisnost, se hitro učiti in po vojni z delom in znanjem uveljaviti v družbi. Tudi danes verjamem, da je za žensko najpomembnejša ekonomska neodvisnost, ki si jo mora zagotoviti, četudi živi v partnerstvu. Le enakovredna partnerja lahko gradita kakovostno skupnost.
Prepričana sem, da je pot v podjetništvo namenjena prav ženskam. Podjetnica si lahko prilagodi čas glede na obveznosti v družini in karieri: kot mlada mamica si vzame več časa za družino in otroke, kasneje, ko odrastejo pa se lahko bolj posveti karieri, po svoji meri in izbiri.
Navdihujejo me uspešne podjetne ženske, ki nikoli ne pozabijo na svoje okolje in družbi prispevajo svoje znanje in izkušnje za boljši jutri.
Kako pa vi dojemate vlogo ženske v današnji moderni družbi? Se vam zdi, da sta se vlogi moškega in ženske res tako zelo spremenili ali v globljem pomenu ostajajo iste, nespremenjene?
Pomembno se mi zdi, da je med mladimi dekleti in fanti bistveno več spoštovanja in sodelovanja, mladi pari se dogovarjajo o tem, kar je potrebno postoriti v družini. Nekaj generacij nazaj so bile vloge med moškim in žensko razporejeno neenakomerno in vsa družinska bremena je prevzemala ženska.
Me pa preseneča, da je v določenih okoljih tudi med mladimi spet slišati mnenja, da ženskam ni mesto v javnem življenju, in v politiki, in da naj bi spet prevzele vlogo samo gospodinj in mater, oziroma, da naj bi moški ponovno prevzeli vlogo kot nekoč. Torej, da bo treba še veliko časa in naporov vložiti v zagotavljanje enakih možnosti ne glede na spol.
Žensko podjetništvo je pomembno zaradi prispevka k družbenemu in gospodarskemu razvoju, je pa tudi vzgled za mnoge posameznice, ki si želijo v podjetništvo in s tem samostojnosti. Potrebujejo spodbudo in vztrajnost, da dosežejo to, kar si resnično želijo. Kaj je po vašem mnenju glavno poslanstvo ženskega podjetništva?
Poslanstvo ženskega podjetništva je prav v povezovanju in oblikovanju skupnega prostora za medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj, pa tudi priložnosti ter hkrati grajenja prijateljskega omrežja, ki sega prek domačih meja.
Kaj menite, česa ženskam v današnji družbi še primanjkuje v podjetništvu in česa imajo ženske na pretek?
Žensko podjetništvo se razvija različno, glede na družbene pogoje: kjer je veliko žensk brezposelnih, kjer je malo delovnih mest, se poraja več ženskih podjetij, saj gre v prvi vrsti za vprašanje preživetja, zagotavljanja prihodka za družino, ustvarjanje primernega življenjskega standarda za otroke. Trenutno smo v Sloveniji v zelo ugodnih gospodarskih razmerah, na trgu dela je več povpraševanja kot ponudbe delovne sile in tudi zaposlovanje žensk je ugodno. Še pred nekaj leti pa je bila slika za mlade izobražene ženske v Sloveniji popolnoma drugačna.
Vsaka kriza lahko prinese najprej pritisk na žensko populacijo. Z izkušnjo in razvojem ženskega podjetništva bo takšna kriza imela manj slabih posledic.
Vodite tudi Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META v okviru katerega deluje Skupnost slovenskih podjetnic, ki povezuje podjetnice, organizira banko znanja in različne delavnice, in spodbuja internacionalizacijo. Kako in s kakšnim namenom je nastal zavod?
Zavod Meta smo ustanovile kot nadaljevanje projektov, s katerimi smo soustvarjale podjetniški prostor. Naj naštejem le nekatere: Projekt TRIS, ki je povečal zaposlitve v malih podjetjih, malim delodajalcem pa subvencioniral strošek take zaposlitve, Projekt Equal Vesna, ki je spodbujal ženske tudi v ruralnem okolju, da začno razmišljati o podjetništvu, da si poiščejo pot v ekonomsko neodvisnost, Projekt Network Mema, s katerim smo prvič dokazale, kakšen ekonomski potencial predstavlja žensko podjetništvo v vseh regijah, ne le v osrednji, Projekt Podjetnost je ženskega spola. Bilo je veliko mednarodnih in nacionalnih projektov, vsi pa so se večinoma osredotočali na ženske, na podjetništvo, na samozaposlovanje.
Kako ekonomska moč oz. svoboda vpliva na življenje žensk v družbi?
Odgovor je preprost, to omogoča enakopravnost in zagotavljanje enakih možnosti.
Se vam zdi, da kljub emancipiranosti žensk in uveljavljanju žensk v družbi še vedno moški in ženski spol neenakovredna pri ekonomskem vrednotenju žensk tako v podjetništvu kot pri doseganju vodilnih mest? Tudi pri denarnih nagradah? Še vedno namreč v nekaterih državah moški za isto delo prejme večje plačilo kakor pa ženska.
Seveda je še veliko neenakosti, ženske težje zasedajo vodilna delovna mesta, tudi neenakosti glede plačila poznamo. Ampak, v podjetništvu si ženska (podjetnica) sama kroji usodo. Tako si pridobiva tudi samozavest in zavest o lastni vrednosti. Pomembno pa je, da ta spoznanja uporablja tudi kot delodajalka, ne le v odnosu do same sebe.
Kako najti neko zdravo ravnovesje med različnimi vlogami, ki jih ženska igra v življenju: od ljubeče mamice, do uspešne podjetnice/zaposlene, do partnerke itd. To zna biti včasih precej naporno za ženske.
Jaz nisem na strani tistih, ki v vsakem trudu in naporu nujno vidijo negativen stres. To je trend, ki nas zaziba v pasivnost in samopomilovanje. So obdobja, ko smo v življenju ležerni in sproščeni, so pa tudi obdobja, ko življenje od nas zahteva dodatne napore, ki pa ne trajajo večno.
Preprosto je to treba vzeti kot samoumevno in te izkušnje povečanih bremen ne poveličevati in ustvarjati v sebi občutek, češ, da tega ne bomo zmogli. Kajti: vse se da, če se hoče. In s to zavestjo v sebi se odgovor, kako se težav in izzivov lotiti, kako najti ravnovesje, ponudi kar sam od sebe. Rešitve nosimo v sebi. Podzavest in notranja energija, ki je v nas, obstaja v velikih nam neznanih »količinah«, samo pravilno jo moramo spodbuditi.
Pomembno je, da živimo v kakovostnem partnerstvu. Potem se res vse da. Včasih se seveda tudi usoda poigra z nami, morda izgubimo partnerja, morda doživimo bolezen. In tudi takrat je pomembno, da se pridružimo skupini ljudi, ki imajo podobno izkušnjo. Ljudje smo v osnovi vendarle solidarni, kooperativni, sočustvujemo in si pomagamo.
Kaj pa vam osebno v življenju največ pomeni, kaj vas dela srečno? 🙂
Zdaj, ko zaključujem kariero, me veseli, da so odrasli otroci zadovoljni s svojim življenjem, da sva s partnerjem nekako umirjena in usklajena, saj ni več dnevnih izzivov, ki jih je treba rešiti. Občutek, da imam dovolj časa, da postorim še veliko dobrih stvari za okolje, v katerem živim. Pocrkljam se z vnučkama, se veselim vrta okoli hiše, z možem greva na potovanja po svetu.
Kaj za vas pomeni uspeh in kdaj se vi počutite uspešno?
Uspeh, to pa je relativna stvar posameznika. Meni nikoli ni predstavljal uspeh ultimativno samo dobička. Je pa pomembno, da znamo za vse cilje, ki jih želimo uresničiti, najti tudi sredstva, in da za seboj ne puščamo dolgov. Takrat se počutim zadovoljno in uspešno.
Bi lahko navedli vsaj 5 skrivnosti uspeha za naše bralce (po vašem mnenju)
Skrbi za ravnovesje med družino, poklicem in družbo. Če zmanjka ena od teh vrednot, se zamajeta tudi druga dva temelja.
Prireditev 500 podjetnic je bila prvič organizirana leta 2013, letos pa se bo odvila že devetič. (Covid!) Gre za največji dogodek ženskega podjetništva v Sloveniji. Kakšen je glavni namen dogodka? Zakaj je »zaščitni znak« ravno rdeča barva?
500 Podjetnic je bil zastavljen kot največje srečanje podjetnic, ki so se tako želele spoznati in izmenjati svoje izkušnje, pa se hkrati veseliti uspehov. Gre za zanimiv splet poslovnih priložnosti (mreženje), novih znanj (predavanja), aktualnih vsebin (vsakoletni slogan), predstavitve talentov (ples in glasba), prodajne razstave dejavnosti žensk, in letos tudi srečanj BtoB (matchmaking) in tematskih svetovanj strokovnjakinj in mentoric.
Skratka vse na enem mestu, na isti dan, in v znamenju praznovanja ženske podjetnosti. Zato tudi svečana rdeča barva, ki je lahko samo detajl, ali pa rdeče oblačilo. Rdeča barva izraža ljubezen, toplino, veselje, moč, energijo … Vse to pa je v nas, ženskah.
V načrtu imate tudi novosti v samem programu, pričakujete gostje iz tujine in tako imenovan matchmaking. Nam lahko zaupate več o tem?
Vizija prireditve je, da postane 500 Podjetnic+ največje srečanje podjetnic na območju Jugovzhodne Evrope, predvsem računamo na podjetnice iz držav bivše Jugoslavije, pa tudi iz sosednjih držav Avstrije, Italije in Madžarske.
Želimo, da bi prodajna razstava privabila tudi druge obiskovalce ne le udeleženke 500 Podjetnic, da bi se nam pridružile tudi inovatorke, ženske iz znanosti in tehnike, da bi postale referenčna skupina za oblikovanje razvojnih politik, ki bi upoštevale specifiko žensk v podjetništvu. Kajti odločevalci morajo računati na nas ne le kot gospodarski potencial, temveč kot pomembne sooblikovalke družbe, saj smo tudi matere in žene.
Kaj ženske pridobijo na prireditvi 500 podjetnic? Je namenjena le podjetnicam ali tudi tistim, ki imajo zgolj »podjetniško dušico«? 🙂
Na prireditvi 500 podjetnic je za vsako udeleženko kaj zanimivega. Dobrodošle so tudi študentke pa tudi dijakinje, da malo začutijo podjetniški utrip in spoznajo od blizu kakšno podjetnico. Za te smo pripravili posebno študentsko vstopnico.
Za podjetnice pa seveda kot vedno: veliko mreženja, pogovorov, zanimivih krajših predavanj, ki spodbudijo radovednost za še kaj več in letos tudi svetovalni kotički, matchmaking, srečanje s podjetnicami iz tujine, za katere upamo, da jih bo vsako leto več.
