Pričakovati ali zgolj prepustiti?
V življenju pogosto imamo veliko: imamo pričakovanja odnosov, do partnerja v karieri, do bližnjih doseganju ciljev, uresničevanja sanj in še in še. Pričakovanja so naša potreba po tem, da bi se nekaj zgodilo v resnici na takšen način, kot si je zamislil, je lahko povezano s kaksno koli situacijo, človekom ali okoliščinami. In če se le to ne uresniči, tako pogosto prisotna razočaranja. Ampak – ali je to res potrebno?
“Bla je tisti, ki ničesar ne potrebuje, saj ne bo nikoli razočaran.”
Alexander Pope (Angleški pesnik)
Pričakovati ali ne?
Včasih se nam zdi bolje, da ne bi ničesar pričakovali, saj se na takšen način lahko izognemo potencialnemu neuspehu (če imamo pričakovanja v karieri) ali bolečini, razočaranju (če imamo pričakovanja v odnosih). Vendar brez pričakovanj ni napredka, brez želja, hotenj, hrepenenj, ki nas ženejo naprej, ni sprememb.
Značilnost pričakovanja so posamezni scenariji, ki jih vrtimo v svojem umu. Pričakovanja lahko koristno uporabimo, da si zastavimo kakšen cilj za vnaprej. Da vemo, kar si želimo in kar ne. Se pa nam pogosto zgodi, da samodejno čutimo od okolice in od ljudi določena dejanja, da ostali vedo, o čem razmišljamo, kaj si želimo, mislimo inmo. Vendar nobena oseba na tem svetu na zmore prebrati vseh naših misli in hotenj.Niti ni na njej, da nam jih uresniči, to ni njena del odgovornosti. Težava ali konflikt nastane, ko se naš vnaprej postavi scenarij ne uresniči na način, kot smo si zamislili MI in za svoj neuspeh ali slabe odnose pričnemo kriviti druge. Zato je pomembno, da svoja pričakovanja tudi ustrezno sporočimo, da povemo svoje mnenje in stališče ter da smo le-te pripravljeni sprejeti tudi sami od drugih.
Potrebno je ločiti med zahtevami in nenavezanimi pričakovanji
Zahteve pogosto delujejo rušilno, zlasti v odnosih, saj se vedno dojemajo kot nekakšne terjatve. Zahtevamo, da dobimo to, kar nam po našem mnenju pripada. Okolju in drugim ljudem sporočamo, da so naši dolžniki, kar pa za njih oz. osebo na drugi strani ni ravno prijeten občutek. Če smo navezani na izpolnitev določenih pričakovanj, se nehote drugače, v nas se ne pojavljajo občutki jeze, besa, razočaranja, krivde, strah … Ti občutki so znotraj nas, dokler se z njimi ne soočijo ter jih predelamo. V tem primeru je najboljši, da se poskusimo za trenutek odmakniti od situacije in nastale okoliščine ter na celotno dogajanje pogledati karseda objektivno.
Kajti obstaja pomembna razlika, včasih ko ljudje nekaj naredijo, ker to želijo, in ne, ker nekdo od njih to zahteva. To vedno vzbuja radost, veselje, presenečenje, srečo tako na strani tistega, ki daje ter na strani tistega, ki prejmete. Pričakovanja ne delujejo povezovalno in sodelovalno, lahko ločujejo, med iskanjem rešitev, kompromisno spodbudo k razumevanju, strpnosti ter povezovanju.
Kako je najbolje delovati?
Tako da in želimo, vendar ne zahtevamo, da nismo vezani na uresničitev pričakovanj natančno določenih naših scenarijev. V tem primeru bomo ostali odprti za dodatne možnosti, da se nam želja uresniči na boljši način, kot smo prvotno pričakovali. In da poskušamo biti hvaležni, tudi za vsa neuresničena nenavezana pričakovanja – zagotovo so nas nekaj naučili pa tudi sami smo postali boljša verzija sebe. In najlepše se zgodijo, ko najmanj imamo stvari …
Avtor članka: Andreja M.
