Smisel življenja daj vsakemu dnevu posebej 🙂
Optimistična, nasmejana in odprta za nove stvari, dogodke ter izzive. Irena Grofelnik je vse več kot to. Preko poznavanja sebe, lastnih vzgibov in motivacije išče vrline tako pri sebi kot pri drugih. In s svojim delovanjem opominja na stalnost avtentičnih odnosov, saj le ti vplivajo na kvaliteto osebnega kot poslovnega življenja. Z veščinami vodenja in uspešno prodajno naravnanostjo se že vrsto let ukvarja ter ustvarja v podjetju Spirition.
Irena, poudarjate, da je digitalna preobrazba prodaje in marketinga največji izziv tega obdobja. A je to vaše profesionalno področje?
Moje profesionalno področje dela so načini povečevanja prihodkov podjetij preko razvoja timov in z implementacijo sodobnih orodij. Vaš osebni slogan je:
»Ne išči smisla življenja, raje daj smisel vsakemu dnevu posebej.«
Verjetno je to razlog, da ste vedno napolnjeni z energijo Kaj pa vas osebno polni in navdihuje?
Andreja, iskreno? Nobene skrivnosti nimam Samo moja naravnanost. To smo mi »dvojčkasti tipi«, rojeni maja in junija, ko v naravi vse brsti in se to odraža tudi na našem karakterju. Sem prej optimistična, kot pesimistična, kar mi je v veliko prednost. Partner mi včasih pravi, kako si lahko tako naivna. Svet ni tako lep, kot si ga ti predstavljaš. Pa se samo nasmehnem in grem s svojimi rožnatimi očali dalje. Kajti zame je svet enostavno lep!
Kaj vam pomeni uspeh in kdaj se vi v življenju počutite res uspešno?
Težko vprašanje, saj sem razpeta med žensko in med podjetnico, ki imata vsaka svoje želje in cilje. Predvsem sem mnenja, da je uspeh uskladiti obe ženski v sebi in v življenju. Najti ravnovesje in ga živeti.
Sama se počutim uspešno, ko nekdo reče, da nekaj ni mogoče, pa se to izvede. Ali pa si zadam težji cilj in ga dosežem. Uspeh vidim tudi v drobnih stvareh. Ostati miren, ko vsi okoli tebe norijo npr. ali pa nasmeh na obrazu nečaka, ko oba veva, da sva ušpičila neumnost.
Vaša karierna pot je zelo dinamična in raznolika. Od tega, da ste bila že kod mlada vodja marketinga in kasneje prodaje v zasebnih slovenskih podjetjih, direktorica Hotela Mons, bila direktorica Horece Slovenija v Atlantic Grupi in
direktorica prodaje v Steklarni Hrastnik ter aktivno delovala v BIC-u, do tega da sedaj vodite svoje podjetje Spiriton.si.
Sem prodajna trenerka in svetovalka za strategije podjetij in prodajne strategije. Kaj bi rekla, če naštejem še kaj?! Na primer, V Zagrebu sem predavateljica na podiplomskem študiju voditeljstva, v Bosni sodelujem na projektu strateške
preobrazbe podjetja in uvedbe lean načel, slovenskim učiteljem predavam o prednostih coachinga, domačim in tujim podjetjem pa pomagam pri razvoju kompetenc zaposlenih. To je le nekaj projektov, saj snemam tudi e-tečaje za trg in
še kaj bi se našlo. Začela sem v prodaji davnega leta 1993, nadaljevala v marketingu, se vrnila v prodajo, kasneje skrbela za kadre nekaj let.
Dejstvo je, da sem bežala iz prodaje, pa me je vedno odneslo nazaj. Vse je bilo nabiranje izkušenj in učenje. Seveda so bile zadaj ambicije. Dokazati se, uspeti, premakniti stvari, konec koncev tudi zaslužiti in si kupiti stanovanje, avto, iti na daljše potovanje. Enostavne stvari, ki si jih želi večina.
Kako to, da se ukvarjate ravno s področjem prodaje, treningi veščin, coachingi?
Zadnjič sem prijateljico Heleno Mah, ki je odlična strokovnjakinja za marketing in jo občudujem, zaprosila, če bi mi pomagala pri strukturi spletne strani in našli en izraz za moje delo.
Prišli sva do besede »prihodki«. Moje delo se v vsem nanaša na večje prihodke za podjetja in posameznike, s katerimi sodelujem. Reorganizacija podjetja ali prodajnega oddelka se ne zgodi čez noč, niti ni samo enoznačen proces. Za
rast prihodkov je namreč treba delati tako na strategiji, poslovnem modelu, procesih in najbolj na sodelavcih, na ekipi.
Strategije, akcijski načrti, vodstveni in prodajni treningi ter coaching so samo orodja, ki jih pri delu uporabljam, da pridemo do želenega cilja. Je pa tako, da je vsako orodje uporabno tudi samo zase. In ker lahko vsako orodje razviješ v samostojen posel, se je tako tudi odvilo. Ko nisem na projektu vpeta v poslovanje podjetja, izvajam vodstvene in prodajne treninge in delavnice ter izvajam skupinski coaching, ki se je pri razvoju timov izkazal za veliko bolj učinkovitega in potrebnega kot coaching 1 na 1. V letih dela in vodenja sem razvila tudi svoj model, t.i. »5E model vodenja«, ki je bil letos objavljen v tuji poslovni reviji. Ko imam čas, svoja razmišljanja zapišem v članek, ki ga delim na svojih profilih, vseskozi pa spremljam novosti s področja prodaje in vodenja, da jih lahko na treningih prenesem udeležencem.
Četudi imam izkušnje in znanje, priznam, da imam svojo coachinjo iz ZDA, saj
želim vse nove metode in pristope čim prej pripeljati v Slovenijo.
Mogoče sem tudi zaradi tega ena izmed 2 coachinji v Sloveniji, ki sva za metodo
Points of you certificirani na ravni Akademije L3.
Radi delate z ljudmi, jim svetujete, pomagate izboljšati prodajni pristop. Kaj znotraj vašega dela pa vas najbolj motivira?
Uspeh drugih. To je moje gonilo. Ko nekomu pomagam, da je bolj uspešen, sem uspešna tudi sama. Princip je enostaven. Pomagaj tistim, ki so na poti dva koraka za teboj. Ker veš, skozi kaj gredo in kakšne ovire jih čakajo, saj sem bila na isti poti tudi sama. To je moj prodajni »pitch«.
Je pa moja skrita želja s coachingom pomagati najstnikom, ki so v tem obdobju ostali nekako pozabljeni in ob strani. Predvsem v tem, da spoznajo, kam si želijo, kaj si želijo, kaj bodo s svojim življenjem in kam se bodo usmerili, da bodo koristni drugim in zadovoljni. Vem, da se sliši malo izven poti, saj že celo življenje delam v podjetjih, s podjetji, sem na podjetniški poti.
S katerimi izzivi ste se soočali še čisto na začetku svoje karierne poti in s katerimi sedaj? So isti oz. podobni?
Uff … na začetku je bila ovira moje pomanjkanje znanja in izkušenj. A sem se pridno učila. Kasneje moj spol, biti ženska. Sčasoma sem na to pozabila oziroma tega nisem več občutila, dokler nisem pristala v čisto mačističnem okolju, ki mi je dalo vedeti, da predsodki do žensk in zaničevalen odnos še vedno živijo med nami.
In to sedaj – v 21. stoletju. Ni bilo prijazno spoznanje, me je pa še bolj napotilo na samostojno pot.
Drugih izzivov posebej nisem občutila, saj se imela srečo, da so moji nadrejeni hitro prepoznavali mojo radovednost in željo po napredovanju, pa je šel razvoj v smeri uspeha.
Predvsem je pomembno, da zapustimo toksična okolja in iščemo sredino, kjer se najdemo, smo sprejeti in cenijo naš način razmišljanja in delovanja. Na svoji poti sem bila v super okoljih in malo slabših, je pa vsaka pot doprinesla moji osebni rasti in spoznanjem, ki jih drugače ne bi bila deležna.
Zagotovo je bilo naporno skoraj celoten študij opraviti ob delu. Fakulteta, en podiplomski, drugi podiplomski, tečaji, licence, vendar bi ponovno izbrala prav vse.
Kako ste jih premagali?
Izzivi in reševanje? Na operacijo spola nisem šla, kot vidite, hahahaha. Prerada sem to, kar sem (tudi upornica na skrivaj).
Kako premagati izzive? Imaš svoj cilj v glavi in se fokusiraš nanj, ostalo te ne zanima. Deluješ za danes in jutri in se veseliš rezultata. Na poti so se pojavile tudi »luknje v znanju«, zato sem res veliko vlagala v šolanja in izobraževanja.
In ker se področji vodenja in prodajnih pristopov hitro menjata, je iskanje novih pristopov in usposabljanje neizbežno.
Veliko o razumevanju in vodenju ljudi sem spoznala skozi duhovne delavnice, saj so izostrile moj čut za videti več. Saj veste, ko rečejo »see beyond«. Ne moreš biti vodja, če ne vidiš širše slike. Se ne zavedaš soodvisnosti. Niso bili vsi načini premagovanja izzivov uspešni, nikakor. Napake so za učenje in razumevanje nujno potrebne. Zato lahko rečem, da enak izziv rešujem drugače kot v preteklosti. Predvsem pa se je zaradi napak spremenil moj način vodenja. Upam, da
sem boljša, kot sem bila.
Kako bi opisali svoje jutro? Imate kakšne posebne dnevne rituale, navade?
Joj, zelo, zelo slabe navade imam zjutraj. Vse tiste, ki jih vidne osebe odsvetujejo. Najprej preverim vsa družabna omrežja, še v postelji, nato vstanem in si skuham kavo. Ker imam nizek pritisk me zjutraj nikar ne kličite, ker boste po nepotrebnem slišali kakšno krepko na svoj račun.
K sreči so se vsi okoli mene tega že navadili in imam do 9. ure zjutraj blaženi mir, da se uredim in mirno pridem do pisarne. Čez dan sem se navadila večkrat jesti po malem, zato imam v pisarni čajno kuhinjo. Zvečer pa si dostikrat nadenem slušalke in meditiram. Ko sem slabe volje, me reši knjiga, ko sem dobre volje, poplesujem. Nič posebnega ne počnem.
Kako se soočate s stresnimi situacijami? Ste kaj spremenili v svojem življenju?
Kar se stresa tiče, sva domenjena, da se me izogiba. Seveda se pojavi, a predvsem je kreacija moje glave. Zato se ustavim, globoko vdihnem, si zavrtim kako pesem med delovnim časom, ko razmere dopuščajo, in se zahvalim za
lepo jutro, sončen dan, dobro počutje. Zelo me sprošča tudi branje, zato je vedno kakšna knjiga ali dve nekje blizu.
Se spomnim, da sem kot najstnica dosegla rekord prebranih knjig v domžalski knjižnici, saj me je zanimalo vse. Vse! Tako goreča sicer nisem več, je pa moj elektronski nabiralnik poln novičnikov z vsega sveta in različnih področij.
Zagotovo grem enkrat mesečno na akopunkturo za krepitev imunskega sistema in na kristalno svetlobno terapijo za energijsko čiščenje.
Kljub poslovnemu okolju, v katerem se gibljem, se ne želim odpovedati duhovnemu delu sebe. Verjamem, da je svet nevidnega veliko večji od vidnega sveta. Če dobro premislim o spremembah, se te v veliki meri vežejo na način razmišljanja in odzivanja. No, to drugo – odzivanje, je trenutno zaradi mene v izzivalni fazi, hehehe.
Vprašajte mojega partnerja.
Kaj je za vas v življenju najpomembnejše?
Obstaja spoznanje, za katerega bi si želela, da bi me zadelo veliko prej. Spoznati, da delo ni vse in da se zanj ni vredno žrtvovati do zadnje celice. Izhajam iz družine, kjer so bilo moji starši garači. Zdomci na delu v Nemčiji, kjer sem tudi rojena. Vedno sem poslušala samo o garanju in varčevanju in del tega so prenesli tudi name. K sreči so generacije danes malce drugačne. Delo je veliko, lahko ogromno, če živiš svojo strast. Še zdaleč pa to ni vse. Pa smo ponovno pri ravnovesju, kajne?!
Pravijo, da sem odlična v postavljanju poslovnih strategij in načrtov, medtem ko za svoje zasebno življenje nisem ravno postavila strategije. Pripravljam jo sedaj za nadaljnjih 30 let in to je pomembno.
Kaj je najbolj »fenomenalna stvar«, ki ste jo storili v življenju?
Fenomenalna? Mhhm … Z bratom sva se že pred leti dogovorila, dvoje. Prvo, da v kolikor se zgodi, da se
spreva, se morava takoj pobotati. Nikakor ne smeva sprta vsak na svojo stran. Druga stvar: Kako bova ravnala ob smrti staršev. Meni se zdi to odlično, saj vidim, koliko ljudi se spre med seboj zaradi dediščine, partnerjev, na koncu pa niti ne vedo več razloga ali pa sprti preživijo leta, ko bi se lahko družili in imeli fino. Ne vem, če je to ravno fenomenalno za vas, mene izjemno osrečuje in pomirja, bolj kot karkoli drugega.
Kaj ste se iz nje naučili?
Da so odnosi in družina najpomembnejši.
In za konec, kaj svetujete bralkam in bralcemženskam na njihovi karierni poti?
Prijetno vprašanje, ki so mi ga pred leti že nekje zastavili. Predlagam t.i.
»Recept 3«
1. Ostanite zveste/i svojim vrednotam.
2. Nikoli ne pustite, da bi vas prisilili narediti nekaj, česar ne želite.
3. Že kmalu v karieri poiščite mentorja/mentorico, ki vam bo pomagal
hitreje »odrasti« in vstopiti v poslovni svet.
Avtor: Andreja M.