TOLMINSKA KORITA – Biser med slovenskimi naravnimi lepotami
foto: vhod
Topli sončni dnevi so tukaj, zato je sedaj pravi čas za izlete v naravo. Po obdobju korona virusa se še kako prileže vdahniti čist svež zrak in doživeti lepote narave, ki nam je ravno v tem času pokazala svojo moč.
foto: Sotočje, pogled v smeri Medvedje glave
Soška dolina nam vse to nudi, zato vam tokrat z veseljem predstavim slikovita in divja Tolminska korita. Ležijo na najjužnejšem robu Triglavskega narodnega parka.
foto: kažipoti
So ena izmed najveličastnejših naravnih znamenitosti na območju Soške doline in najlepša vstopna točka v narodni park. Izjemno je, da sta reki Tolminka in Zadlaščica, ki se med seboj zlijeta v edino sotočje v koritih v Sloveniji, sotesko oblikovali kot eno najglobljih in najbolj spektakularnih v Sloveniji.
Ogled dih jemajočih Tolminskih korit poteka po približno 4 kilometerski krožni poti, ki vodi skozi sotesko Tolminke in sotesko Zadlaščice, traja pa približno slabi dve uri. Priporočljiva je primerna obutev, ker je pot lahko na nekaterih delih spolzka.
Pobližje spoznamo: termalni vrelec, Medvedovo glavo, Skakalce, Dantejevo jamo, Hudičev most in vso lepoto narave.
foto: levo – smer Termalnega vrelca, sredina – Medvedja glava, desno – Skakalce
foto: Dantejeva jama
Lahko si jih ogledamo sami, saj so ob poti usmerjevalne table ali pa se odločimo za voden ogled, ki poteka v juliju in avgustu, na katerega pa se je potrebno predhodno prijaviti vsaj kak dan prej.
Izhodiščna točka je blagajna, kjer nam ponudijo zemljevid poti in pojasnijo kako pridemo do vseh naravnih znamenitosti. Steza skozi gozd nas pripelje do kamnito betonskih stopnic, po katerih se spustimo k soteski Tolminke, ki jo prečkamo preko lesenega mostička.
Ko pridemo iz manjšega predora občutimo hlad korit, ki še kako prija v vročih poletnih dneh. Pot ob strmih stenah nam nudi resnično dramatičen razgled navzdol v tolmun, kjer teče kristalno čista, smaragdno modra Tolminka. Visoko nad nami, 60 metrov nad njo pa se bohoti Hudičev most.
foto: Hudičev most, desno – pogled iz vrha
SoteskaTolminke je visoka 60 metrov in dolga 200 metrov. Zagotovo vas bo očarala vsa ta osupljiva naravna lepota! Med zapuščanjem najlepšega dela korit pridemo do najožjega in najglobjega dela ter do vodoravne jame pod Hudičevim mostom, v kateri je izvir termalne vode, ki je del Tolminskih korit.
foto: pogled na Tolminko
Termalni izvir ima povprečno temperaturo med 18,8 in 20,8 stopinj Celzija, medtem, ko je temperatura Tolminke samo od 5 do 9 stopinj Celzija. Jama je zaradi podora žal nedostopna. Izvir, ki se izliva v korita, je opazen samo, ko je nizek vodostaj Tolminke.
Po isti poti se vrnemo do mostička čez Tolminko ter nadaljujemo pot do sotočja, ki je zaščiteni rezervat soške postrvi in najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Na pobočju nad njim je vhod v Dantejevo jamo.
Tam si na urejenem počivališču privoščimo oddih na prijetno svežem zraku, saj nas zatem čaka vzpon po nekaj stopnicah do drugega dela soteske, kjer najdemo naravni most, poimenovan Medvedova glava.
To je velika trikotna skala, ki se je pred stoletji zagozdila med stene soteske Zadlaščice, ki je sicer krajša od Tolminke, a njena korita niso nič manj slikovita. Zaradi izrazite vlage in toplejšega mediteranskega podnebja je v soteski vegetacija izrazito bujna skozi vse leto. Oblika skale, poraščene z mahovi, je tako že davno burila domišljijo z videzom poraščene medvedove glave.
foto: počivališče, smer Medvedja glava
Ker voda Zadlaščice dobesedno skaklja iz tolmuna v tolmun in se v slikovitih slapičih preliva skozi sotesko, so domačini ta del korit poimenovali Skakalce.
Med nadaljnjo hojo po cesti, ki se vije skozi to divjino navzgor v vas Zadlaz, do vasi Čadrg, se vzpnemo do vhoda v dober kilometer dolgo Zadlaško oziroma Dantejevo jamo.
Po ljudskem izročilu naj bi italijanski renesančni pesnik Dante Alighieri v 14. stoletju obiskal jamo in tu dobil navdih za pesnitev njegovega Pekla v Božanski komediji, čeprav je divjina v okolici povsem nebeška. Ogled jame je mogoč le v spremstvu jamskega vodnika in z ustrezno opremo.
Našo povezavo z božansko lepoto narave ob Tolminki in Zadlaščici zaključimo s postankom na Hudičevem mostu, zgrajenem pred dobrimi 100 leti. Pogled z mostu 60 metrov globoko v korita Tolminke je kar malce strašljiv, a nepozaben in navdihuje nas, naj se vračamo v to nebeško divjino.
foto: lepo urejene poti, mostiček pri sotočju
Po prihodu iz korit je skorajda nujen obisk prijetne Okrepčevalnice Tolminska korita, kjer nas razvajajo z okusno friko-najbolj znano tolminsko jedjo, pripravljeno iz tolminskega sira, krompirja in jajc, s prilogo polente.
Na poti proti domu, pa lahko obiščemo tudi kmetijo v bližini korit, kjer lahko kupimo domači sir, jogurt, sadni jogurt, skuto in ostale domače dobrote…
Rek, da je Slovenija najlepša dežela in korita so njen biser, še kako drži!
Avtor: Margerita Simčič
photo.ambro jr
