VELIKA PLANINA
V kolikor želite konec tedna preživeti v čudoviti, čisti in nedotaknjeni naravi, kjer vas objema svež alpski zrak, prelep razgled – se lahko odpravite na izlet na Veliko planino. 🙂
Narava je tam res izjemna, družbo ob sprehajanju pa vam delajo še pristne gozdne živali in udomačene krave, ki se tradicionalno že vrsto let ob tem času pasejo na tamkajšnjih pašnikih. Vse to in še več si lahko pogledate tudi od bližje, zato Velika planina privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Spomladi, ko je čas razcveta žafrana, se odene v vijolično barvo. Cvetovi ustvarijo čarobno vijolično preprogo, vrhovi gora pa so še prekriti s snegom.
Velika Planina je čarobna planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, nedaleč od Kamnika. Je eno zadnjih preživelih in eno največjih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi. Pokrajina je polna kraških pojavov, z vrtačami, kotlinami, brezni in strnjenimi dolinami, s prepletenimi pohodniškimi potmi. Poleg sprehoda, sproščanja in uživanja v naravi, nudi še veliko drugih aktivnosti, kot so pohodništvo, gorsko kolesarjenje, smučanje, sankanje, vodeni ogledi in tradicionalne prireditve. Vse je odvisno od letnega časa in vaših želja.
Na Veliko Planino se lahko v dobrih petih minutah vzpnemo do višine 1.418 m z nihalko, ki je najdaljša nihalka brez nosilnih tramov v Evropi in četrta na svetu. Nahaja se v dolini Kamniške Bistrice. Ekonomičen, hiter, varen in najbolj ekološki dostop do planote ponuja neverjeten razgled na okoliške gorske vrhove in doline. Vozi vsake pol ure.
Bolj potrpežljivi pohodniki in tisti, ki se bojijo višine, pa lahko na planoto pridejo peš po številnih priljubljenih gorskih poteh. Pot proti vrhu planine lahko nadaljujemo peš (30 min lažjega vzpona) ali s pomočjo dvosedežnice. Lahko izstopimo na polovici poti – na prvi postaji in pot nadaljujemo po makadamski cesti mimo gostišča Zeleni Rob. Lahko pa se peljemo do druge postaje – Gradišče, ki je najvišja točka Velike Planine in medtem občudujemo zelene pašnike pod seboj.
Na vrhu se nam odpre razgled na še en dragulj Slovenije, za katerega ne najdemo besed, s katerimi bi lahko opisali prvi stik z Veliko Planino. Obkroženi z okoliškimi veličastnimi alpskimi vrhovi lahko v dolini občudujemo znamenito pastirsko vas, postavljeno med razsežne zelene pašnike. Nato sledimo oznakam za pastirsko naselje, do katerega pridemo čez dobre pol ure hoje po krasni kraški pokrajini.
Na nadmorski višini 1.611 metrov se po robu široke kotanje, ki se na vzhodu preveša v Tiho dolino, razprostira okrog 140 pastirskih koč.
Njihove strehe, ki predstavljajo simbol Velike Planine, so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Na vsaki je kositrni dimnik v obliki črke H in vsako obkroža lesena ali kamnita nizka ograja. Ta opredeljuje prostor, kamor pastir zapre živino ali ji prepreči, da bi silila noter. Domačini kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan.
Prvotno so se na planini gradile samo ovalne bajte, brez okna in dimnika. Notranjost – pastirjeva izba je bila pravokotna. Med drugo svetovno vojno so nemška vojska in gorenjski domobranci večkrat požgali pastirsko naselje, dokončno v marcu 1945. Takrat so pogorele vse pastirske koče, s kapelo Marije Snežne vred, za katero je načrt naredil znameniti arhitekt Jože Plečnik. Po vojni so pastirji zaradi praktičnosti postavili bistveno večje bajte, pravokotne oblike z več prostori. Mnogo večji bivalni in gospodarski del sta med seboj ločena.
Edina, ki je bila po drugi svetovni vojni obnovljena v povsem enakem slogu, kakršna je bila pred požigom, je Preskarjeva bajta. Razdeljena je na dva dela – v sredini je pastirjevo bivališče, okoli pa lopa za živino. Je zadnji in edini ohranjeni primer ovalne bajte v Sloveniji, zato je danes spremenjena v muzej.
Med sprehajanjem nam družbo delajo krave, ki se pasejo ali počivajo med zanimivimi pastirskimi kočami. Lahko se fotografiramo s pastirji oblečenimi v tradicionalna oblačila in začutimo pristnost pastirskega življenja. Po novem Veliko Planino bogati nova učna pot, ki vodi skozi Veliko, Malo in Gojško planino. Seznani nas z življenjem pastirjev nekoč in danes, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, arhitekturi, običajih in navadah Velike Planine. Lahko se odločimo za voden ogled, ki poteka v času pašne sezone.
Naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do septembra.
Z veseljem nas povabijo na pokušino lokalnih domačih mlečnih dobrot, kot so skuta, kislo mleko, planinske enolončnice ter odlični sladki skutini štruklji. Lahko pa se odločimo za pravo pastirsko malico – kislo mleko in žgance. Vsekakor je vredno poskusiti lokalni sir Trnič, eno izmed specialitet Velike planine. Pripravljen je iz skute in ogretega kislega mleka, z dodatkom smetane in soli. Svež ima nežen okus, z zorenjem pa postaja ostrejši in žlahtnejši.
Po izročilu, so pastirji jeseni, ob vrnitvi s planine, trniče darovali svojim izbrankam, dekletom in ženam kot dokaz ljubezni in zvestobe.
Sir so ročno oblikovali v kepice hruškaste oblike in ga delno osušili na listih šisernika. Nekoliko osušenega so dokončno oblikovali, vanj odtisnili svoje lesene pisave, nato pa ga prekadili na skodli nad odprtim ognjiščem. Izdeluje se v paru, saj naj bi upodabljal ženske prsi. Enega so obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam. Če je sir sprejela, je s tem pristala na pastirjevo dvorjenje.
Dandanes so pastirji pogosto upokojeni starejši domačini, ki imajo čez poletje čas za tovrstne dejavnosti ali pa komaj štirinajstletno dekle ali fant. Podatki kažejo, da je med pastirji več žensk. Vsak varuje in skrbi za povprečno 8–10 krav ter predeluje mleko v sir in maslo.
Uporabljajo svoje očarljive spretnosti, da bi obiskovalce navdušili z lokalnimi dobrotami, tradicionalno slovensko glasbo in zabavo, ki se ji vedno pridruži veliko turistov. Pastirsko pot je enostavno treba doživeti vsaj za en dan. Večerno sprostitev in klepet s prijatelji ob zakurjenem kaminu, si lahko privoščimo v eni od koč, kjer tudi prespimo.
S prebujanjem ob jutranji kavi na terasi in v tišini, ki jo prekinjajo le zvonovi čred, ter ob pogledu na neverjeten sončni vzhod, doživimo Veliko Planino v vsej svoji čarobnosti.
Avtor: Margerita Simčič
Fotografije: photo.ambro in nekatere izbrane fotografije iz drugih virov